Blatna Brezovica

Sveti Jakob

Goduje 25. julija, 
žegnanje: 25 julija ali prva
nedelja po godu sv. Jakoba 
(sv. maša ob 10.00)

Češčen učenec Jezusov teb’ hvala gre velika.
V število zbran apostolov za vero učenika
od ribištva si poklican bil, da bi neutrudoma
lovil v sladke vezi resnice razbegane ovčice.

Apostol prvi si s krvjo potrdil vso resnico.
Pil kel’h trpljenja, dal glavo za vero in pravico.
V kraljestvu božjem zdaj živiš,
se krone večne veseliš.
Tam z Jezusom kraljuješ, čast njega povišuješ.

Kdor hoče z Jezusom v Svet raj v večno
veselje priti, pripravljen mora biti zdaj ta kel’h
trpljenja piti.
O sveti Jakob sprosi nam v dolini solz popotnikom,
čast njega povišvati, trpljenja nič se bati.

(Besedilo ljudske pesmi, katero vaške žene tradicionalno odpojejo za uvod v žegnansko sveto mašo)

Lokacija:

Blatna Brezovica, razpotegnjeno gručasto naselje, leži na slemenu nizkega barjanskega osamelca, ki se iz enakomerne barjanske planjave, nekdanje jezerske gladine, dviga 28 m v višino, do nadmorske višine 326 m. Z arheološkimi najdbami dokazana prisotnost človeka na tem prostoru sega daleč v prazgodovino. Cerkev sv. Jakoba, ki se prvič omenja leta 1526, po ljudskem izročilu naj bi jo zgradili bistriški menihi in naj bi bila prva zgradba na osamelcu. Morda je to res, saj je njena lega daleč od naselja tako značilna za slovensko krajino, kjer so svetišča bodisi v naseljih, bodisi v lepem razgledu nad njimi. Morda je to res tudi zato, ker zapisa o naselju pred tem letom ni mogoče najti, saj je zapisano vedenje o Blatni Brezovici staro šele kakšnih 400 let. Cerkev je obnovljena zunaj in znotraj posvečena je svetemu Jakobu starejšemu, prvemu apostolu, ki je s krvjo potrdil vso resnico, kot nas poduči malo znana ljudska pesem, tradicionalni uvod v mašo na žegnanski dan. Cerkev je obrnjena proti vzhodu. Stoji sredi pokopališča, obdanega z zidano ograjo (del katere je še ostanek taborskega obzidja), z lepim vhodom pred zvonikom. Dolga je 20,95m in široka 7,16 metra. V sedanji prezidavi spada v sredino 18. stoletja; prepoznavna je še višina prejšnje gotske ladje. K vhodni ladjini steni je prizidan zvonik. Skozi lopo zvonika je vhod v cerkev. Sam zvonik je nekaj posebnega. Z dvema zidcema je razčlenjen v tri enake pasove. V zadnjem pasu so dvojne line. Vznožje strehe je nad kazališči ure polkrožno dvignjeno. Streha se dviga v valoviti liniji do štirikotne, na oglih ojačane predele. Baldahin na predelih nosijo štiri volute, ki oklepajo zvonaste odprtine, krite s konkavnimi strešicami. Nad baldahinom je okrogla čebulja z vitkim izrastkom, ki drži jabolko in križ. Iz zvonika se oglašajo trije bronasti zvonovi, od 286 kg težkega malega do 569 kg težkega velikega, a najmlajšega med njimi. Dva njihova prednika sta skupaj s slovenskimi fanti doživela apokalipso prve svetovne vojne. Vhodna vrata imajo letnico 1884. Ladja ima na vsaki strani dve pravokotni okni. Za 1,1m ožji prezbiterij je pravokoten s prirezanimi ogli in ima na vsaki vzdolžni strani po eno okno. Desno od prezbiterija je prizidana zakristija. Ladja je za dve stopnici nižja od zvonikove lope. Dolga je 10,62 in široka 5,65 metra. Ob vhodni strani je kor, podprt od dveh stebrov. Ob vzdolžnih stenah so po štirje nizki, ozki pilastri,zvezani preko svoda z loki, med pilastri so sosvodnice. Prezbiterij deli od ladje 3,30 metra širok slavolok. Iznad ogredij nad pilastri v kotih se dvigajo štiri sosvodnice, ki nosijo svod z medaljonom za podobo Sv.Duha. Glavni oltar ima zadaj napis 1753 pod tem 1833 in še 1884. Nad preprosto menzo je predela, lomljena navzven kot podstavek za stebre in pilastre, ki oklepajo srednjo globoko nišo,v kateri stoji kip sv. Jakoba. Na konzolah sta kipa sv. Janeza Evangelista in sv. Andreja. Nad gredo vrh nastavka je atika s kipom Pieta, vrh nje pa je majhen baldahin, izpod katerega pada na obeh straneh zavesa. Stranska oltarja sta naslonjena v ladji ob slavolok. V levem oltarju je v niši kip sv. Ane, ob straneh sv. Marjete in sv. Barbare, v atiki je sv. Tomaž. V desnem oltarju je v niši kip sv. Notburga, ob straneh sv. Miklavža in sv. Valentina, v atiki pa je prikazano Vstajenje.

V zadnjem obdobju je cerkev zunaj in znotraj pomlajena. Leta 1983 je bila elektrificirana. Urejeno je bilo tudi električno zvonjenje,ki je sedaj že tudi avtomatizirano. Z novo kritino in obnovljeno zunanjo fasado je dobila trpežnejšo preobleko. Sledila je ureditev zunanje drenaže. Zaradi vlažnosti sten je bil to nujen poseg pred končno obnovo notranjščine cerkve. Sveže barve sten, nova ali obnovljena oprema (klopi, sakralni predmeti, lestenci) in povsem obnovljeni vsi trije oltarji so zaključni akordi simfonije povezanosti vaščanov z izročilom svojih prednikov.

Žegnanska sveta maša se tradicionalno prične z uvodno pesmijo,ki je odpeta v čast in slavo zavetniku cerkve in vasi, svetemu Jakobu starejšemu, prvemu apostolu,ki je s krvjo potrdil vso resnico,kot nas poduči ta malo znana ljudska pesem. Pesem zapojejo vaške žene,ki se združijo v zborček in s petjem popestrijo sveto mašo.

Besedilo prispeval Alojz Kolenc