Velika Ligojna

Sveti Jurij

Goduje 23. aprila,
žegnanje: zadnja
(včasih predzadnja)
nedelja v aprilu
(sv. maša ob 10.00)

V preteklosti so Ligojno delili na spodnjo- današnja velika in zgornjo- današnja Mala Ligojna. Kdaj natančno sta bili postavljeni vaški cerkvici sv. Jurija in sv. Lenarta je težko reči. V pisnih virih se cerkev sv. Jurija omenja šele dobrih 200 let za omembo vasi. Zelo znani zapiski so iz leta 1526 v času boja proti Turkom. Natančnejši podatki so bili zapisani 29. julija 1631. Tedaj naj bi imela cerkev dva oltarja. Oltar sv. Jurija in stranski oltar sv. Jerneja. Okoli leta 1700 je dobila cerkev še stranski oltar sv. Frančiška Ksaverja. V 18. stoletju je bila cerkev podaljšana. Prizidana sta bila zvonik in zakristija in leta 1750 je bil postavljen današnji glavni oltar v prezbiteriju, ki je bil omenjen že leta 1654. Leta 1890 je bila nad zakristijo nadzidana sobica, v kateri je dolga leta potekal verouk.

Glavni oltar cerkve sv. Jurija – bojevnika proti zlu, ki ga pooseblja zmaj in je znamenje zmage dobrote nad zlom, krasijo še naslednji svetniki: kip sv. Štefana in sv. Lovrenca, v zgornjem delu je stoječa podoba kraljice Marije z detetom. Stranska oltarja sta bila v današnji obliki izdelana leta 1833. Kot je bilo že omenjeno je na evangeljski strani posvečen sv. Frančišku Ksaverju, ob njem pa sta kip sv. Jakoba in sv. Neže. Na zgornjem delu najdemo kip sv. Barbare, sv. Simona in sv. Apolonije. Oltar sv. Jerneja krasijo še kipi sv. Valentina in sv. Janeza Nepomuka, zgoraj pa je skulptura presvete trojice, ki krona mater Božjo. Levo od nje sta sv. Boštjan in sv. Rok.

Pred prvo svetovno vojno so se v zvoniku oglašali bronasti zvonovi, katere pa je leta 1917 pobrala avstro-ogrska vojska. Po 1. svetovni vojni so vaščani februarja 1920 kupili nove jeklene zvonove. Leta 1984 pa so zopet zbrali denar za nove bronaste zvonove, saj pritrkovalci iz Ligojne dobro vemo, kakšen je pravi glas zvonov. V letih od 1990 do leta 2004 je potekalo veliko obnovitvenih del. Zelo veliko v obliki prostovoljnega dela krajanov ožje in širše okolice. Sedaj Veliko Ligojno krasi cerkvica polna domačnosti in v njeni notranjosti si deležen resnično Božjega miru in topline. Vodilo nas je geslo: Delo naših prednikov je treba spoštovati, ohranjati in obnavljati!

Besedilo prispevala Nuška Pišek

Naslednji podatki o zgodovini te cerkve so pridobljeni iz vira: MAROLT, Marijan 1929. Dekanija Vrhnika : topografski opis. V: Umetnostni spomeniki Slovenije. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani : 72-74

ZGODOVINA

Prvič omenja cerkev protokol cerkvenih dragocenosti. Albreht piše v svoji topografiji, da izgleda cerkev zelo stara, kar bi utegnilo dajati pomisleke proti datiranju barokizacije v sredo 18. stol. Če se je prezidava izvršila šele po Albrehtu, je bila izvršena po starejšem vzorcu, morda po Mali Ligojni.

OPIS

Zunanjost Cerkev stoji kraj vasi, obdana od obzidja. Dolga je 21.13 m, široka 7.60 m. Zvonik, ki stoji pred vhodom v ladjo spredaj, je od treh strani odprt in ima pod linami zidec. Streha pseudogotska: prehod iz položne v strmo piramido. V pravokotno ladjo vodi desno še en vhod, okna so polkrožna. Vidna je prejšnja višina stavbe. Prezbiterij, za 1.24 m ožji, je pravokoten; okna so segmentna. Desno zakristija. Streha: pločevina in opeka. Notranjost Ladja je dolga 9.98m, široka 6m. Ob vzdolžnih stenah stojita po dva pilastra. Nad pilastri banjasti svod na sosvodnicah z medaljonom. Pri vhodu kor na lokih, podprt od dveh stebrov, krila kora se lomijo nazaj. Slavolok je širok 3.20 m. Prezbiterij je dolg 6.20 m, širok 4.90 m. V kotih stoje pilastri; križni svod. Tlak: Barokizacija: sreda 18. stol (?). Oprema Glavni oltar. Les. Pravokotna menza; predela se lomi močno v ospredje in ima na krilih konzoli. Na predeli napis NOU 1750 RENOU 1862. V niši s srebrnimi oblaki skupina sv. Jurija in Marjetice v oblakih. Ob niši kip sv. Štefana odn. Lovrenca, na konzoli steber, ornamentalno krilo. Golšasto ogredje s putti. Atiko nosita krepki voluti; v niši sredi srebrnih oblakov kip Marije Brezmadežne z detetom. Nad atiko ogredje s putti, šopki in rezbarijami. Zadaj dvakrat letnica 1750. Stranska oltarja sta lesena. Pravokotna menza; predela se lomi v ospredje. Sredi nastavka niše, ob njej pilaster, pred pilastrom kip, na krilu steber. Ogredje. Atika je oklenjena od pilastrov, v niši kip; dva kipa ob niši na ogredju nastavka. Zaključek z baldahinom, izpod katerega pada na obe strani zavesa. Kipi v levem: sv. Frančišek, Janez Nep., Neža, Barbara, Apolonija in bradat svetnik brez znaka. Desni: sv. Jernej, Jakob, Valentin, Trojica, Boštjan in Rok. 2. po1. 18. stol. Bandero. Sliki o., pl., 92 Ă— 127. Sv. Jurij. – Marija Brezmadežna. Letnica 1897. (Ogrin).