Vred

Sveti Anton Puščavnik

Goduje 17. januarja

Oče Anton je rekel: Videl sem
vse sovražnikove zanke razprostrte
po zemlji. Zavzdihnil sem in rekel:
´Kdo neki jim lahko uide?´
In zaslišal sem glas, ki mi je rekel:
´Ponižnost!´
(Izreki svetih starcev,
Aba Anton, Apoftegma 7)

ZGODOVINA

Vas Verd omenja prvič listina iz l. 1260. Cerkev je prvič imenovana v protokolu cerkvenih dragocenosti. Albreht v svoji topografiji navaja kot letnico zidave te cerkve leto 1619, ki pa ne more biti niti čas zidave, ker so freske mnogo starejše, a tudi ni verjetno kot leto barokizacije, ki se je izvršila vsaj nekaj desetletij pozneje. L. 1821. je treščilo v zvonik, ki so ga popravili v prejšnji obliki in šele koncem 19. stol. nadomestili streho z novo, neogotsko.

OPIS

Zunanjost Cerkev stoji sredi pravokotnega pokopališča na pobočju nizkega griča. Dolga je 21.40 m, široka 8.10 m. Zvonik je prizidan k vhodni steni ladje. Zvonica je od treh strani odprta, iz nje vodi pravokoten portal v ladjo. Freske Nad portalom so ostanki fresk; vidni so le deli oblačil. Z dvema zidcema je zvonik deljen v tri pasove; v vrhnjem, s pilastri v oglih, so visoke preproste line. Streha: prehod iz položne štiri stranske v strmo osem stransko piramido. Ladja je pravokotna in ima na vsaki strani dve pravokotni okni. Na levi steni so ohranjeni ostanki fresk iz srede 15. sto1. Freske so bile ob priliki povečanja prezbiterija in oken znatno poškodovane. Ob prezbiteriju: Sv. Krištof. Slika je segala od tal do vrha (ca 200 x 380). V pol profilu stopa z leve k desni svetnik, od katerega je ohranjen spodnji del glave in telo do kolen z izjemo komolca desnice. Na rami mu sedi dete v zeleni obleki; ohranjen je le spodnji del detetovega telesa. Krištof ima odprt ovratnik; njegova obleka je oranžne barve, v pasu stisnjena. Čez rame mu visi vijoličast, belo podložen plašč, okrog ledij ohlapen zelen pas. Desnico drži ob boku, v levici nosi drevo. Z rdečo črto je od te slike predeljena slika sv. Miklavža ; v kolikor je ohranjena, približno 1 m široka in 2 m visoka. Desni del slike je uničen z oknom. Levo na obrežju z zelenim grmom stoji v 3/4 profila svetnik. Na glavi ima zeleno, rdeče podloženo in z ornamentalno borduro obrobljeno infulo, okrog glave pa glorijolo. Glavo ima nagnjeno k desni, lasje so kodrasti, brada kratka in redka. Čez svetlo obleko ima ogrnjen rude, vijoličasto podložen in belo obrobljen plašč, izpod katerega drži roki: v levici škofovska palica, z desnico blagoslavlja. Za svetnikom gora ali val. Desno ladja, zunaj rumena, znotraj rjava. V ladji sta dve osebi, s sklenjenimi rokami, obrnjeni k svetniku; ena je oblečena v rdečo, druga v vijoličasto obleko. Na ladjinem jamboru s tamburjem na vrhu visi od vetra razgibano jadro z rdečim robom in križi; spodnji del je pritrjen z vrvjo. Med tamburjem in spodnjim delom jadra skače hudič v obliki rogatega mačka. Modro morje sega do višine prizora, zgoraj pa so hribi in temno sivo nebo. – Nad slikama je mavričast pas z križi, enako pod sliko sv. Miklavža. Sliki izpričujeta težnjo po plastični obdelavi – telesa so skrbno modelirana – in perspektivični resničnosti.

Prezbiterij V sedanji obliki je enako širok kot ladja, zaključen pa je s tremi stranicami osem kotnika z ožjima poševnima stranicama. Zadaj ima okroglo okno, ostala okna pa so pravokotna. Levo je prizidana zakristija s segmentnim oknom. Barva je rumena, streha zvonika iz pločevine, ostala iz opeke. Notranjost Ladja je dolga 9.20 m, široka 6.40 m. Pri vhodu je kor na lokih, podprtih od dveh stebrov. Na vsaki strani stojita po dva pilastra, nad pilastri se vije okrog cele notranjosti močan venčni zidec. Svod, v glavnem banjast, sloni na sovodnicah, spremljanih od reber: po tri na vzdolžnih ter po ena velika na prečnih straneh. Slavolok meri 3.50 m, prezbiterij v dolžini 6.76 m, v širini 6.40 m. Osem kotnik. Ob širših stenah stoje dvojni pilastri. Kupola je zidana na štirih velikih sosvodnicah in ima v sredini medaljon. Tlak: šamot. Sedanja oblika cerkve izvira iz konca 17. ali začetka 18. stoletja. Oprema Glavni oltar je redek primer popolnoma atektonskega oltarja iz srede 18. stoletja. Je lesen in imitira marmor. Ornamentalni deli so pozlačeni. Na menzi medaljon s sliko. Predela se lomi v kotu 45 stopinj v ospredje. V kotu stoji podstavek za kip. Obhodna vhoda sta pomaknjena v ozadje. V niši stoji nov kip sv. Antona Puščavnika (Buh), ob njej je nastavek zasukan v loku v ospredje. Spredaj na krilih držita nastavek veliki voluti, zadaj sta ornamentalni krili. Pred vzboklino ob niši stojita kipa dveh sv. menihov nad kipoma ornamentika. Golšasto ogredje nad volutama se nad nišo segmentno dviga. V atiki, oklenjeni od dveh volut z angeloma, je zvonasta niša s kipom Marije Brezmadežne. Zaključek z dvema malima volutama in ornamentom v sredi. Sopki, girlande. Zadaj podpis: Renovirt Anno 1870 F. Lach. Slika v medaljonu: Henrika Langus, Sv. Jožef. O., pl., 29 Ă— 40. Oval. Spodaj podpis: HL. 01tarna slika J. PotoĂŤnik (?), Sv. Anton Puščavnik. O., pl., 110 x 195. Svetnik kleči na oblakih, obdan od puttov. Spodaj z reko, ki te če v ozadje, poglobljena krajina, v njej pastir z živino. Ohranitev dobra. Desni stranski oltar. Les. Pravokotna menza; predela se lomi dvakrat v kotu 45° v ospredje in je na krilih okrašena z angelskima glavicama. Na predeli napis: Ta altar sv. Uršuli v čast nov postavljen 1. 1711. Prenovljen 1. 1870 in 1908. V niši je slika sv. Uršule, o., pl., 68Ă—142. Svetnica v arhitekturi, obdana od treh angeljev, nad nio odprto nebo s sv. Trojico in angelskimi glavicami; dva putta jo kronata z venci. Dobro delo zač. 18. sto1. Na krilih spredaj stojita vijugasta stebra, ovita s trto, med sliko in stebroma na konzolah kipa sv. Katarine in Barbare pred školjkama. Bogato okrašeno ogredje je v sredi prekinjeno, le vrhnji del sega preko sredine. Na vrhu stoji kip Marije Brezmadežne., obdan od dveh angelov. Oltar je bogato okrašen, kipi so dobri. Levi stranski oltar z letnicami 1736, 1870 in 1908 je delan po vzorcu desnega. Kipi sv. Apolonije, Rozalije in Miklavža. Slika: Sv. Lucija. O., pl., 68 x 142. Svetnica s palmovo vejo in knjigo v rokah, stopa v krajini, ob njej desno putto z očmi na krožniku. V oblakih odprto nebo z božjim očesom, obdanim od angelskih glavic. Odlično delo 2. četrtine 18. stol. Prižnica je rokodelsko delo z a č. 18. s t o 1. V nišah, obdanih od volut, stoje kipi evangelistov. Bogato ornamentirana streha. Bandero. Sliki: Sv. Anton na oblakih, obdan od puttov. Sv. Lucija in Uršula na oblakih. Desno spodaj podpis S. Ogrin 1913. Relikvijska monštranca: rokoko. V zvoniku kip sv. Antona iz časa postavitve velikega oltarja.

Vir: MAROLT, Marijan 1929. Dekanija Vrhnika : topografski opis. V: Umetnostni spomeniki Slovenije. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani : 54-60