Vrhnika – sv. Trojica

Cerkev sv. Trojica je stavba iz štirih relativno samostojnih delov: ladje s hodnikom, prezbiterija (kjer je glavni oltar), zvočnika, in zakristije. V širokem vencu 13 kapel in Božjega groba tvori cerkev kljub svoji še zelo jasni tektonski zamisli vendar že zrel tip baročne grupacije mas. Fasada je z zidci deljena v dve nadstropji in dvojnim timpanon; vertikalno pa je s pilastri, ki segajo čez vse višinske lene, razdeljena na tri polja. Pilastra v sredi končujeta brez pravega zaključka v spodnjem timpanon. Spodnje nadstropje je od obeh strani podprto od strehe hodnikov. V sredi je kamenin portal: dva pilastra, nad njima lok, ob loku listnata ornamentika, ogrodje, zaključek s prekinjenim trikotnikom, v sredi podstavek z vitko piramido. Polji med pilastri sta precej ozko, v njima sta niši. Tu sta bila kipa Matere božje in sv. Janeza evangelista. Pred leti je bil kip Matere božje vržen na tla ter odsekan po obrazu in odsekana roka. Nad portalom je bil križ, ki je sedaj spravljen znotraj cerkve. Od strani ima ladja vsled prizidanih hodnikov nekak bazilkalen videz. Streha hodnikov je poševna k cerkvi. Hodnika imata nizek zid, na njem pet arkad z nizkimi stebriči in križni svod. Na desni strani je zadnja arkada zazidana kot kapelica. Ladja ima obliko pravokotnika: 17,50m x 11,40 m. Nad pilastri je močan venčni zidec okrog cele stavbe. Prezbiterij je nižji od ladje, 10,10m x 6,60m velik. Zvonik je desno od prezbiterija na močnem podstavku. Deljen je z zidci v štirih neenaka nadstropja, v vrhnjem so dvojne line. Streha je v vznožju nad prezbiterijem vzbočena, se dviga v položnem valu do predele. Baldahin nosijo štiri vadute. Streha baldahina raste vidko do osmerostrane, vitko zaključene čebule. Na vrhu je jabolko in križ. Cerkev je v celoti dolga 29,62 m. Razmerje višine znaša 7:5. Stavbenik ni znan. Ob poti z Brega k cerkvi sv.Trojice je bilo postavljenih pet kapelic. Slike so bile delo domačega slikarja Simona Ogrina in so predstavljale petero skrivnosti žalostnega dela rožnega venca.

ZGODOVINA CERKVE SV. TROJICA

Valvazor pripoveduje v svojem delu Slava vojvodine Kranjske, da je štela vrhniška fara konec 17. stoletja 27 podružničnih cerkva od Godoviča do Bevk. Najmlajša med temi je bila sv. Trojice na Košaci. Na bakrorezu Vrhnike je v Valvazorjevi knjigi cerkev na zunaj povsem enaka kot danes, le da ji manjka obzidje s kapelicami križevega pota, ki so jih zgradili okoli leta 1700. Po Valvazorju je bila cerkev sezidana okoli leta 1630. Iz dopisa Vrhničanov na škofa leta 1693razberemo, da je bila cerkev Sv. Trojica sezidana pred 50 leti. To bi se nekako ujemalo z Valvazorjevim podatkom. V škofijskem arhivu je topografija dekana Andrej Albrehta, ki je bil na Vrhniki leta 1821 do leta 1823., ko je postal stolni kanonik in župnik v Ljubljani. Ta topografija spisana najbrž leta 1822, navaja, da je na cerkvi sv. Trojice letnica 1548, kar pa ne more biti pravilno. Dekan Albreht navaja, da so leta 1728 posvetili oltarja v kapelici božjega groba in dva stranska oltarja v cerkvi. Inventar cerkve sv Trojice z leta 1798 naštevazelo stareparamente. Dalje piše, da dela Leopold Layer v Kranju nove slike križevega pota na kapelice. Leta 1929 je zapisal umetnostni zgodovinar Marjan Marolt, da teh slik pri sv. Trojici ni več. Nad odprtino v timpanon sta letnici 1677 (morda so takrat dvignili streho) in 1800. V letih 1870 in 1871 so bila izvršena pri cerkvi mnoga popravila. Odstranili so stara topolova vrata iz 17. stoletja. Pod sedanjo sliko sv. Trojice v glavnem oltarju pa so spravili takrat starejšo sliko slikarja Quaglio, ki je pozneje izginila.

NEKDANJI IN SEDANJI ZVONOVI

Vojaška uprava je proti koncu prve svetovne vojne po vsej Avstriji s silo jemala zvonove in jih prelivala v topove. Tako so tudi v vrhniški župniji porabili skoraj vse. Pri cerkvi sv. Trojice so rekvirirali vse tri zvonove in sicer za 9872 kron. Veliki zvon je imel v premeru 1,36 m in je tehtal 1371 kg. Imel je podobo Križanega, kronanja Matere božje in sv. Florijana. Bil je delo livarja Samasse iz Ljubljane 1846. Drugi zvon je imel v premeru 1,02 m in je tehtal 631 kg. Imel je podobo Jezusa na križu z Marijo in Janezom, kronanja Matere božje, Marije z Detetom in podobo sv. Frančiška Ksaverija ter napis v latinščini: Kuge,lakote in vojske, reši nas, o Gospod! Bil je delo livarja Reida iz Ljubljane leta 1775. Tretji zvon je imel premera 0,95 m in tehtal 466 kg. Na njem je bil upodobljen Križani Jezus, sv. Mihael in Brezmadežna. Bil je delo livarja Samasse iz Ljubljani leta 1846. Sedanji zvonovi so bronasti. Najprej so ljudje zbrali za dva zvona, ki sta bila blagoslovljena 29. maja 1927. Veliki zvon tehta 1287kg. Ima upodobljene reliefe Sv Trojice, ki krona Marijo, križanja Jezusovega in sv. Florijana. Zvon ima napis;Sveti Trojici v čast in slavo ! Drugi zvon tehta 862 kg in ima tri reliefe: Matere božje z Detetom, sv. Roka in Sv. Frančiška Ksaverija. Napis se glasi:Treska in hudega vremena , reši nas, o gospod! Oba zvona so vlili v Strojnih tovarnah in livarni v Ljubljani leta 1927. Mali zvon je bil blagoslovljen 3. oktobra 1929. Je delo Zvonarne in livarne v Št. Vidu v Ljubljani iz leta 1929. Ima reliefe sv. Ane z Marijo, sv. Antona puščavnika in sv. Terezije Deteta Jezusa ter sv. Jožefa z Jezusom. Napis se glasi Sv.Terezija,ljubiteljica križa, prosi za nas!

IZ KRONIKE

23. okt. 1921 Celo poletje 1921 je bila velika suša, a klub temu precej dobra letina; jesenski sadeži so bili bolj pičli. 23 oktobra 1921 je bila prošnja procesija za dež k sv. Trojici (okrog 2000 ljudi). Ta dan dopoldan je bilo že oblačno, popoldan je naletaval dež, zvečer velika nevihta in drugi dan zjutraj je bilo 20 cm snega.

1.jul. 1923 Petnajstletnica Vrhniškega Orla se je vršila 1. julija 1923. Po dohodu vlaka je bil sprevod k Sv. Trojici. Tam je bila na prostem maša in po cerkvenem opravilu tabor.

24. dec.1924 Pričetek pobiranja darov za zvonove pri Sv. Trojici.

13. avg.1922 Pri Sv. Trojici dekanijski shod Dekliških Marijinih družb.

29. maja 1927 Blagoslovitev zvonov pri Sv. Trojici. Dan zelo deževen. Posvetil jih je dekan Kete ob asistenci domačih kaplanov po sv. maši, ki je bila ob desetih. Botri zvonov so bili: Malavašič Marija, trgovka, Vrhnika 27; Grom Marija, pos., Vrhnika 69, Cukale Ana, pos.,Vrhnika 315; Lavrenčič Zora, Vrhnika 29, Kranjc Mihaela, trg.žena, Vrhnika 100; Smrtnik iz Amerike na počitnicah; Tršar Marija, mlekarjeva žena na Vrhniki. Ko je leta 1921 dobila župna cerkev tri nove bronaste zvonove, je bil od vojne ostali mali zvon pripeljan k Sv. Trojici, kjer so ga s potrkavanjem ubili. Ob naročilu dveh novih zvonov je bil ta dan Strojni livarni v prelitje za 14.248 din, farni cerkvi pa je dala soseska Sv. Trojice za ubiti zvon 13152 din. Nova zvonova sta delo Strojnih livarn v Ljubljani za 101.803 din. Stroški dviganja so bili 796 din. Odbor za nabavo zvonov je nabral 84000 din. Botrice so darovale 5700 din, darovanje v cerkvi je prineslo 2271 din, cerkvena blagajna je dodala 9.828 din.

27.maja 1928 Dekanijski evharistični shod . Zvečer med procesijo je bila cerkev Sv. Trojice bengalično razsvetljena. Vse kapelice in gozd okoli cerkve, vse je bilo v lučkah. Pri Sv. Pavlu so se vrstili v češčenju Sv. Rešnjega telesa moški vso noč, ženske pa prim Sv. Trojici.

17. nov. 1934 Ob treh zjutraj je treščilo v cerkev Sv. Trojice in poškodovalo zvonik, okna, zakristijo. Strela je s cerkve odletela na bližnje plotove, raztopila žico in razmetala kamenje po zidovih ob lazih. Zavarovalnica je izplačala 1800 din. KRONIKA ŽUPNIJE VRHNIKA

Kraj ravni pod gozdom, pod temnim, mogočnim Raskovcem sedi jata golobov; bele peruti se leskečejo v soncu. Tam je Vrhnika. Čez bore, čez hoje, od tihega Krasa, od morja šumi burja, plane v ravan, postane, vztrepeče, osupla in utolažena ob toliki lepoti. Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni, po tihem , sanjajočem se močvirju, do Žalostne gore in do Krima. Kdaj bo že drdral moj voz po široki cesarski cesti, kdaj bo že zavil pod Logom, da te zagledajo moje koprneče oči, o sveta Trojica? IVAN CANKAR, ALEŠ IZ RAZORA

Zadnjič sem bil hudo bolan in napotil sem se na Vrhniko. Kadar je človek žalosten, išče, da bi ugledal drag obraz. Ljubeznivo se je smehljala s holma bela Sveta Trojica; vsak korak po široki cesarski cesti mi je bil nov spomin €Ś Stopil sem v klanec počasi, v tisti sladki omotici, ki je pol radost, pol bolest. Kamor sem se ozrl, od povsod me je pozdravljalo, se mi je prijazno in ljubo smehljalo€Ś Sveta Trojica, kraljica vrhniška. Svetli spomini €“ dragi kamni in biser na belem oblačilu. Kolikokrat so romale k nji moje misli, bežne lastovke, v tujini po gnezdu koprneče€Ś IVAN CANKAR, TIČNICA

O Vrhnika, blagoslovljeni kraj! Kadar leže mrak v tvoje tiho naročje, se zganejo lepe in skrivnostne sanje v Močilniku. Za velikim oltarjem v cerkvi svete Trojice zabuči pokopano jezero; kdor leže na mrzli kamen, pod tisto strahotno lobanjo za oltarjem, sliši zamolklo pesem skritega jezera. In ko vstane, ko ugleda to čudežno vrhniško dolino in to belo nebo nad njo, se zamisli v čudno tihotne zgodbe, ki jih uho ni slišalo in oko ne videlo. Bela megla se vzdiga iz Močilnika, vijoč se, trepetajoč hrepeni proti nebu, v veličastnem kelihu prinaša zvezdam nezaslišane skrivnosti€Ś IVAN CANKAR, ALEŠ IZ RAZORA

Naše misli spet romajo k Sv. Trojici. Zelo pomembna je novega oblačila. Odločili smo se, da ji že v letošnjem letu damo podobo, ki jo Cankar opeva. Mora pa biti to delo vseh, ki jim je Sveta Trojica draga. Gotovo si tudi ti, ki se boš za to zavzel. Pristopi in pomagaj !